Родина-мать зовёт!

maj 21, 2018

Родина-мать зовёт!

"Родина-мать зовёт" [rodina-mat zavut] je izraz, ki so ga Rusi uporabljali v času druge svetovne vojne kot poziv, da se moški pridružijo pri obrambi njihove države. Izraz se še uporablja danes kot ljubkovalnica. Najboljši prevod je iz angleščine - "motherland".

Današnji blog bo namenjem Rusiji, državi, v kateri sem živela 3 mesece. Tja sem se odpravila lani, v letu 2017, na Erasmus+ študijsko izmenjavo.

Moskva

Moskva je eno tako mesto na katerega imam grenko-sladke spomine. Ima posebno mesto v mojem srcu, ker je vseeno bilo to obdobje, ko sem prvič odšla od doma za daljši čas ter kjer sem se dejansko čisto osamosvojila. Iskreno povedano, niti ne vem, kaj me je vleklo v mrzlo Rusijo, ko pa si večina za Erasmus+ raje izbere neko toplo Španijo ali Portugalsko. Morda dejstvo, da so mi slovanski jeziki blizu ter ker sem se učila ruščino v Gimnaziji ali pa, da sem preprosto želela malo "pobegniti" življenju tukaj, ki je v tistem obdobju bilo precej stresno in naporno.

Prvi vtis ki sem ga dobila ob prihodu v Moskvo je bil "kako je to vse ogromno". Pred tem sem že bila v več milijonskih mestih kot je London ipd, ampak nič v primerjavi z Moskvo. Enormna blokovska naselja, osem pasovnice ter gužva, gužva in še enkrat gužva. Ob odhodu iz letališča sem naročila taksistu kam me naj odpelje, poleg pa še pot preverila preko GPS-a (you can never be too careful). Pot preko GPS-a je bila 30 minut, dejansko pa sva se vozila več kot 2 uri, ker je bil tako gost promet. Če v Moskvi prideš v prometno konico si po domače "najebal", ker se lahko pot, ki bi naj trajala 1 uro, razvleče na vse do 4 ure. Javni promet je tako najboljša rešitev, še posebej podzemna, ki pa je hkrati tudi ena izmed najlepših na svetu.

Mozaiki na podzemnih postajah so zlati

Moskva je razdeljena na več rajonov oz. četrti. Jaz sem stanovala v Khamovnikih, zelo blizu Rdečega trga. Sama četrt je bila bolj business narave, ljudje, ki pa so v njej bivali, pa so bili bolj premožni. Po podatkih prijateljev Rusov, bi naj stanovanje v tej četrti stalo okoli 1 mio €. Jaz sem sicer bivala v študentskem domu Prve Moskovske Medicinske Univerze Sechenov, ki je baje najboljši.. Sama soba je bila okej, kuhinja je bila tak-tak, najbolj pa so me zmotili ščurki. Dejansko smo imeli ogromno teh velikih ščurkov, ki jih vidiš po ameriških filmih.. Situacija je rahlo neugodna, ko misliš, da se sam tuširaš, pol pa ugotoviš, da imaš (ne zaželjeno) družbo. Ampak jaz pravim, da sem si s tem krepila osebnost in domišljijo, predvsem v smislu, kako se "kolegov" inovativno znebiti.

Študent je bil razdeljen na apartmaje, tako da so si tri sobe delile kuhinjo in kopalnico. V 3 mesecih sem tako živela s Kazahstankami ter s Kitajkami. Prve so bile definitivno zelo fajne, medtem ko so pa Kitajke totalne pujse. Zgodilo se je, da je bil čas, da Kitajke umijejo tla, in so majstrice šle metlo za umivanje tal namakat v WC školjko in nato s tem čistit po tleh. Pa da omenim, da so to bile vse medicinke, bodoče zdravnice, ki bi se lahko zavedale, koliko bakterij je v fekalijah... Vglavnem, ko sva se s cimro pritožile, da se to ne dela, so bile precej užaljene, ker baje to tak na Kitajskem delajo.. Te pa ne vem, ne...

Poleg faksa sem čas tudi izkoristila za potepanje po mestu. V Moskvi je res ogromno stvari, ki si jih človek lahko ogleda. Od Kremlja, Rdečega trga, raznih galerij (najbolj znana je Tretyakovska galerija) do muzejov. Tudi parke imajo zelo lepe.

Ogledala sem si Muzej 2. Svetovne vojne, ki je v Parku zmage (Park pobjede). Za vse ljubitelje zgodovine a must see zadeva, ker je res prikazana vojna iz njihovega vidika. Rusija je namreč imela največ žrtev v 2. Svetovni vojni, kar 20 milijonov ljudi. Poleg raznih muzejov, pa boste našli v vsakem večjem ruskem mestu večni ogenj (eden je tudi pred vstopom na Rdeči trg), posvečen žrtvam vojne. Poleg muzeja, je pozimi v Parku zmage tudi ledeni muzej na prostem Moskva na ledu.

Eden izmed bolj znanih parkov je tudi park VDNH, kjer je tudi muzej Kozmonavtike (ne pozabimo, da je Jurij Gagarin bil prvi človek, ki je poletel v vesolje, pred njim pa psička Lajka, ki so jo prav tako v vesolje poslali Rusi). V tem parku si lahko tudi ogledate real life rakete in razna letala. VDNH park je poleg omenjenega posvečen tudi republikam bivše Sovjetske zveze. Za vsako bivšo članico je postavljena ogromna zgradba z manjšimi razstavami v njej.

Muzej Kozmonavtike

Rusija predstavlja tudi eno posebno kulinarično doživetje. Ogromno pojedo krompirja, palačink, pirošk (neke vrste zavitek oz. jaz sem temu rekla ruski burek) in rib. Zelo znana jed je boršč, juha iz rdeče pese, ki sem jo jaz naravnost oboževala. Seveda ne smem pozabiti vodke - v življenju še pijem samo rusko vodko, ker je naša totalno zanič. Alkohol je poceni in zelo dober, predvsem po prvih par kupicah. Jetra sem prinesla nazaj cela, ker so moje izkušnje z Rusi kot pivci bile precej sramotne. Ljudje, ki sem jih jaz spoznala, bi na obični naši veselici umrli od zastrupitve z alkoholom, tako da ja. Bravo naši! Verjetno je situacija na deželi malo drugačna kot v mestu.

Boršč in pijača "Kvas", neke vrste brezalkoholno pivo

Zgodb, ki bi jih lahko povedala je ogromno, je pa dejstvo, da je Moskva ena izmed svetovnih metropol, ki jo ljubitelji potovanj morajo videti. Kakšen teden v ruski prestolnici bo dovolj, da si ogledate vse znamenitosti in začutite utrip mesta. Za vstop v Rusijo potrebujemo slovenci vizo, ki pa je baje ni tako težko pridobiti - jaz sem imela potrdilo institucije, tako da je zame viza bila zastonj. S finančnega vidika pa morem omeniti, da je Moskva malo dražja. Predvsem luksuz - restavracije in kafiči so za kar nekaj Evrov dražji kot pri nas, prav tako pa meso in zelenjava v trgovini. Nasprotno je pa javni promet neverjetno poceni, za 1 mesec neomejene uporabe javnega prometa (metro, avtobus, vlak) je karta 30€.

Moskva je baje najlepša, ko rože zacvetijo, vendar pa ima tudi pozimi nek poseben čar.

Trije meseci so minili hitro-počasi. Ogromno se je vmes zgodilo, veliko sem se naučila, še najbolj pa tega, kako se zanesti samo nase. Tja sem šla sama, prva Erasmusovka na njihovi univerzi, tako da zame ni bilo norih zabav in razvrata.. Je pa bil individualno prilagojen program, kjer so me res ogromno naučili o medicini ter o zdravstveni negi. Pa seveda, prijateljstva in zgodbe, to so stvari, ki ostanejo...