Rakija ali Ouzo? #1

Danes bom pisala o svojem potovanju po Bolgariji in Grčiji. Od tega potovanja je že 2 leti, vendar pa imam nekatere izmed najlepših spominov od tam.

V Bolgarijo sem se odpravila v prvi vrsti na Erasmus+ training course - Coaching to unleash potential, vendar pa sem zadevo malce ''izkoristila'' in se ustavila pred tem 3 dni v Sofiji, nato pa še odpotovala v Thessaloniki, Grčijo do prijateljice, tako da sem imela potne stroške krite s strani projekta.

Crazy Sofia

V Sofijo sem priletela iz Budimpešte. Dan je bil vroč, jaz pa z velikim kovčkom - hvala bogu, so se Bolgarski moški izkazali za velike gentlemene, saj mi dejansko ni bilo potrebno kovčka nesti po stopnicah niti enkrat. :-) Moj načrt je bil, da pridem v Sofijo, se odpakiram v hostlu, za naslednji dan pa sem imela rezerviran izlet v Bojansko cerkvico in v Rilski samostan, ki je najstarejši in najslavnejši Pravoslavni samostan v Bolgariji.

Sofija je edino mesto, kjer sem do sedaj imela težave z orientacijo, saj sem hostel iskala 2 uri! Bivala sem v Hostel Mostel Sofia, ki je precej ''skrit'', tako da je tukaj uporaba GPS-a a must. Za 2 noči sem odštela 20€. 

''Rakija, what is that?!''

Nastanjena sem bila v mešani sobi, kjer sem spoznala simpatičnega Britanca, Američanko ter Švicarja. Po kratkem pogovoru sem ugotovila, da potujejo po Balkanu, vendar pa še do sedaj niso slišali za Rakijo (!!!). Torej kot edina ''predstavnica'' Balkana sem rekla, da moremo skupaj iti na en shot Rakije. Po priporočilu kolega iz hostla, smo šli v neko zelo fancy restavracijo ter si naročili nekaj malega za pojest in seveda Rakijo. No, finta je v tem, da tam nimajo merice 0,3 tako kot pri nas, ampak pol decilitra. Kombinacije nizke cene, finega okusa Rakije in zelo dobre družbe, seveda , nismo ostali pri samo enem kozarčku, vendar smo jih spili veliko več. Močan okus Rakije pa smo gasili s pivom. Way to go, ane?

Posledice so bile seveda največje zjutraj, ko sem se mogla hitro zbuditi ter iti na drug konec Sofije na meeting point za izlet v Rilski samostan. Kot sem že prej omenila, je moja orientacija v Sofiji bila res grozna, tako da sem se zmačkana poleg vsega še izgubila. Naj dodam, da sem bila tako ali tako že pozna, zato sem klicala organizatorja naj me počakajo, medtem pa sem se vsedla v prvi taksi, ki sem ga videla. Voznika sem vprašala, če prića sprsko, on reče, da ja.. Gospod NI prićal srpsko, ampak me je vseeno pripeljal tja kamor sem želela. :-)  Končno prispem do meeting pointa, ki je bil pri katedrali Aleksandra Nevskega, zelo lepi cerkvi, ki je na Tripadvisorju tudi ocenjena kot ena izmed top things to do. Moji sopotniki so bili penzionerji in mladi pari.. ter jaz - blazno zmačkana z veliko željo po kokakoli in postelji. Ampak 25€ pa že ne bom vstran metala. toliko je namreč stal ta izlet. Kakorkoli, usoda je hotela, da je edini prostor v mini busu bil spredaj poleg ZELO simpatičnega turističnega vodiča, ki je bil le nekaj let starejši od mene. S tem vodičem sva se takoj zaštekala, in to tako zelo, da sva še sedaj večkrat v kontaktu.

Naš prvi postanek - Bojanska cerkvica, najbolj znana po freskah, ki so bile narejene v 13. stoletju. So najbolje ohranjen primer srednjeveške slikarske umetnosti na Balkanu.

Rilski samostan leži v gorovju Rila, od prestolnice pa je oddaljen približno 120 kilometrov. Je še vedno delujoči samostan. V preteklosti ni bil samo versko središče, temveč so tam pisali tudi pomembna književna dela. V Rilskem samostanu je tudi pokopan zadnji bolgarski monarh Boris III. Ogled tega samostana srčno priporočam, saj je pomembna zgodovinska točka, hkrati pa je izredno lep.

Po krasnem izletu, me je pot zvečer zanesla do zelo zanimivega lokala Hambara bar, katerega v celoti osvetljujejo sveče. Kolikor se spomnim je tudi vhod malo poseben, saj je vstop iz neke čisto stranske ulice. Meni ga je pokazal Martin, turistični vodič iz izleta.

Sveče so tudi na WC-ju, tako da je v baru resnično posebno vzdušje. 

Zadnji dan v Sofiji sem izkoristila za vandranje po mestu. Ta dan smo se tudi dobili z ostalimi participanti iz projekta ter se nato skupaj odpravili proti Dobrinishte, mali vasici, kjer se je projekt izvajal. 

 Vitosha boulevard, glavna šoping ulica ter edino lepo urejena ulica v Sofiji

 Komunistična umetnost

 Nacionalna palača kulture

 Dobrinishte in okolica

Projekt se je izvajal v majhni vasici, ki leži na jugo-zahodu Bolgarije. Dobrinishte je obdano z gorovji Rila, Pirin in z Rodopi. Znana je po izvirih termalne vode. Sama vasica ni nič posebnega, vendar pa sem se tam naučila osnov coachinga ter spoznala izjemne ljudi. V okviru projekta smo obiskali tudi Bansko, znano smučišče v Bolgariji, ki je v gorovju Pirin. Prikazali so nam tudi tradicionalno bolgarsko poroko, vendar pa sta ''mladoporočenca'' bila zelo ne-tradiocionalna - ''poročili'' smo Poljakinjo in kolega iz Mongolije. :-) 

 V majhnih vaseh na cesti bolj pogosto srečaš živali kot avto

 Nevesta s svojo ''mamuško''

Bolgarija je kljub nizkemu standardu izjemna država za potovanje. Je poceni, ima prekrasno naravo ter zelo prijazne ljudi, da kulinarike ne omenjam. Tudi Bolgarija je ena izmed držav, v katero se bom zagotovo vrnila! 

Moje potovanje se tukaj ni zaključilo, vendar pa sem ga nadaljevala v Grčijo, kaj več o tem pa naslednjič. 

Blondinka s kovčkom