Rakija ali Ouzo? #2

Grke obožujem. Zakaj? Ker so hedonisti. Znajo uživati v življenju, v hrani, v pijači, v druženju.. So zelo temperamentni, ampak hkrati zelo odprti in vsakega sprejmejo kot svojega.

V Grčijo sem se odpravila na obisk h Grkinji Mini, prijateljici, ki sem jo spoznala eno leto prej, ko je opravljala EVS* v Sloveniji. Za Grčijo sem se odločila, predvsem zaradi tega, ker, če sem že bila v Bolgariji, zakaj ne bi še skočila preko meje v Grčijo in imela kratke počitnice. :-) 

Moja pot v Grčijo se je začela v bolgarskem Blagoevgradu, kjer sem s pomočjo organizatorjev kupila karto do Thessaloniki-ja ali Soluna po naše za približno 30€. O Blagoevgradu sem dobila precej slab vtis, saj je bilo mesto umazano, revno ter generalno gledano zelo neugodno. Najbolj se mi je vtisnil v spomin pes od brezdomca, "zvezan" z izolir selotejpom okoli vratu.. Da ne govorim o nočni mori, ki sem jo doživela na avtobusni postaji, kjer sem nujno mogla it lulat - WC-ji so bili čisto zlomljeni, zato sem, da se slučajno nisem česa dotaknila izvajala neke čudne akrobacije. Pa seveda sem za WC mogla plačati. Ampak svetla stran tega mesta pa je bila ta, da sem dobila kavico za 25 centov, V vsakem slabem je nekaj dobrega. :-) 

Slika WC-ja iz grozljivke. Druga pipa je tekla mimo umivalnika. Travel, they said, it will be fun, they said. 

Vožnja proti Solunu je trajala približno 5 ur. Avtobus je bil na mojo srečo zelo udoben, s klimo in z mini lastno televizijo, tako da je vožnja bila načeloma kratka. V Solunu sem prvo srečala kar nekaj beguncev, saj je ravno takrat vojna v Siriji bila v največjem razmahu. Iskreno, me je malo šokiralo, ne zaradi njihove barve kože ali pa ker sem vedela, da so begunci, ampak ker so živeli dobesedno na ulici. Družina s tremi majhnimi otroci, ki so spali kar na travi poleg avtobusne postaje z vsemi stvarmi, kar jih premorejo... Takšne stvari ti ostanejo.
Kakorkoli v Grčijo sem prišla, da bi po napornem letu zaužila tudi nekaj dopusta. Tukaj si bo marsikdo mislil "kakšen dopust, saj pa skoz potuje?!", vendar pa bi želela povedati, da potovanje in dopust ni enako. Potovanja so sicer sila zanimiva in zabavna, ampak zahtevajo neke priprave ter okviren načrt, medtem ko pa je zame dopust "ležanje na plaži z možgani na off in čivavo na straži (ali še boljše - pirom na straži). In ravno to sem v Solunu počela. Malo sva se z Mino sprehajali po mestu, malo sva se sončili ter VELIKO jedle in pile (navada je, da iz potovanj prinesem "za spomin" kakšno kilo :-)). Grki imajo res odlično kulinariko. V Solunu vam zelo priporočam, da poskusite tradicionalno sladico Trigona Panoramatos. Narejena je iz listnatega testa, ki je potopljeno v nek sirup in nato polnjeno z odlično kremo. Sladica izvira iz panorame nad mestom in je tako dobra, da še sedaj sanjam o njej, pa sta že minili skoraj 2 leti od takrat. Definitivno eden izmed večjih razlogov, zakaj me v Grčiji bodo še videli. :-) 

 En, še posebej vroč dan sva izkoristili ter se odpravili na Halkidiki. Tam sva obiskali rajsko plažo z belim peskom, toplim morjem in neverjetno zasoljenimi cenami, pivo je stalo 6€. Kar sem prišparala v Bolgariji, sem definitivno zapravila v Grčiji, ker ni bila ravno po ceni. 

Posledice Halkidikija sem še čutila en teden - morje, plaža in vročina me je uspavala, in medtem ko je moja glava bila v senci, je preostanek mene ostal na soncu. Namesto sexy rjave barve sem bila rdeča kot kuhan rak, da ne omenjam, da sem se komaj premikala, ker me je vse tako peklo. Na napakah se učimo, zdaj vem, da si tega ne bom več privoščila oziroma vsaj brez kvalitetne kreme za sončenje s faktorjem 50+ ne.

Poleg  bogate kulture, pa je Grčija znana tudi po norcih na cestah. Z Mino sva se cel teden vozili z njenim skuterčkom, in morem priznati, da sem več kot enkrat mislila, da je to, to ter se poslavljala v mislih od mame. Grki absolutno ne poznajo stop znaka ter semaforjev. Pogosto tudi izsilijo prednost, tako da vam toplo priporočam, da se po Grčiji vozite z lokalci ali z javnim prevozom, ker če se boste sami vsedli v avto, vam garantiram, da bo prišlo do nesreče v roku par minutk. V grškem prometu boste pogosto slišali besedo "malakas", ki v tem primeru pomeni nekaj zelo grdega, ampak če boste pa rekli to besedo nekomu v obraz, pa pomeni "prijatelj".

V Solunu si lahko ogledate ostanke nekdanje grške agore/rimskega foruma oz. po domače trga. Poleg teh ostankov, najdete po mestu tudi ogromno drugih grško-rimskih arhitektur kot so različni oboki.
Splača se tudi sprehoditi ob morju, saj boste mimogrede zasledili kip Aleksandra Velikega ter Bel stolp ("White tower"), v katerem najdete umetniške ekshibicije.

 V ozadju the White tower of Thessaloniki

 Razgled iz gradu

 Aristotelov trg

Grčija je res krasna dežela, na žalost sem je imela priložnost spoznati samo majhen del. Srčno si želim še obiskati enkrat Atene in pa seveda rajske grške otoke, Mina je original iz Lezbosa, tako da približno destinacijo že imam. Morda naslednje leto...

Do naslednjič, 

*EVS ali Evropska prostovoljna služba je veja Erasmus+ ne formalnega izobraževanja, ki se izvaja preko ne vladnih organizacij z namenom pridobivanja novih kompetenc ter posledično izboljšanja posameznikove zaposljivosti. Sem podpredsednica Turističnega Društva Žetale, ki je akreditirana organizacija za izvajanje EVS-a, lahko pa uredimo takšen projekt, da se odpraviš v tujino. Za več info nas počekiraj na FB strani "Turistično društvo Žetale".