Make America Great Again!

Kot mnogi že veste, se v kratkem, natančneje čez 3 dni, odpravljam v Združene države Amerike. Čez lužo grem na ti. program Work and Travel, preko CCUSA, s tem, da moje delo ne bo v nekem turističnem resortu, temveč v tradicionalnem poletnem kampu za otroke. 

V Ameriki bom preživela več kot 3 mesece, vračam se šele 18. septembra. Prvih 9 tednov bom delala kot vzgojiteljica/vodja majhne skupine otrok v kampu, ki je v Washington state, blizu Seattla, nato pa bom s kolegom še približno 20 dni potovala po bližnjih zveznih državah. 

Back to roots

Delala bom v čisto tradicionalnem ameriškem kampu, takšnem, ki ima dolgo zgodovino ter je obdano z jezerom, konji in z naravo, nekaj takšnega kot vidi človek na TV. Kamp se imenuje HVC (link) in je namenjen deklicam in dečkom od 7 do 16 leta. Poudarek tega kampa je preživljanje časa s sovrstniki na zabaven in kreativen način, vstran od mobilnih telefonov, tablic in računalnikov. Nekako tako bo izgledal tudi moj dan, saj telefoni niso dobrodošli ob čez dnevnih aktivnostih. Moram priznati, da bo to kar prijetna sprememba, saj sem sedaj "on-line" skoraj 24/7, najsi bo to Facebook, Instagram, tale blog ali pa kakšni maili v zvezi s študijem ali podobno. 

Poleg prepovedanih telefonov, pa bo še ena zanimiva izkušnja ta, da bomo spali v "kabinah", ki so napol odprte in brez elektrike. 

Moje delo bo zajemalo moralno in čustveno podporo mladim nadebudnežem ter skrb za njihovo dobrobit ter da bodo vedno urejeni in zadovoljni. Neke vrste "mama" ali "velika sestra". Tega se sicer zelo veselim, ker imam rada delo z otroci, hkrati pa je tudi malo strašljivo, saj je odgovornost ogromna. 

Plačilo ni sicer veliko, nekje 1000USD za 9 tednov dela, vendar sem se zanj vseeno odločila, ker pa verjamem, da bo izkušnja neprecenljiva. 

Roadtrippin'

To poletje ne bom samo delala, ampak bom tudi potovala. Viza, ki jo študenti za tako delo prejmemo se imenuje J1 in posamezniku dovoljuje, da po končanem delu izkoristi 1 mesec "grace period-a" za potovanje po ZDA. Po skrbni preučitvi Google Maps-a in različnih transportnih možnosti, sem se odločila, da bom 23 dni po ZDA potovala z Rent-a-carom. Po mojih izračunih sem ugotovila, da se to finančno najbolj splača, hkrati pa je najhitreje in najbolj dostopno. Dala sem si tudi narediti mednarodni vozniški izpit, ki stane malo več kot 20€ in velja eno leto, je pa namenjen ZDA, Tajski, Avstraliji, Rusiji ter mnogim drugim državam. Mednarodni vozniški izpit si lahko naredi vsak, ki ima veljaven vozniški izpit v Sloveniji, postopek je pa tak, da greš na upravno enoto, kjer prosiš za potrdilo o opravljenih kategorijah vozniškega izpita, nato pa še isti dan le-to odneseš na najbližji AMZS, kjer ti v 10 minutah uredijo vse potrebno. 

Moja velika želja so bili nacionalni parki v ZDA, zato bom v tej poti poskusila zajeti tiste najbolj znane - Yellowstone, Grand Canyon, Zion national park in Yosemite. Usput pa si bom ogledala tudi večja mesta kot so Salt Lake City, Las Vegas, Tahoe, San Francisco in Los Angeles. 

Prvotni načrt je bil, da bi potovala sama, vendar sem ugotovila, da preprosto moj proračun in živci tega ne bi zmogli, zato sem pričela iskati nekoga, ki bi se mi na tej poti pridružil. Na neko srečno naključje, sem svojo pot omenila Marku, prijatelju iz faksa, ki je bil takoj navdušen in rekel, da bi se mi želel pridružiti, v kolikor se mu študij izteče po načrtih. Za nekatere stvari sem res rojena pod srečno zvezdo, saj si skoraj boljšega popotniškega prijatelja ne bi mogla želeti, poznam ga od prej, mu zaupam pa še Slovenec je, tako da bo lahko aktivno prisostvoval mojim avto karaokam Severe Gjurin in skupine Papir (moja dva najljubša slovenska glasbena ustvarjalca, ki še posebej prideta prav v primeru domotožja). Marko pripravi se!! :-) 

Najina pot bo precej avanturistična, saj jo bova planirala za nekje 3 dni vnaprej, ker ne veva, koliko naju bodo zadržali nacionalni parki in druge znamenitosti. Odločila sva se tudi, da bova v Seattlu, kjer se dobiva, kupila nek šotor in osnovne potrebščine za kampiranje, saj bova zagotovo mogla večkrat prespati v kakšen kampu ali kje v naravi. 

Okviren načrt najine poti

Kaj pa prtljaga?!

Eden izmed večjih stresorjev v tem trenutku je zagotovo, kaj vzeti s seboj na takšno potovanje. Tisti, ki me poznate, veste, da sem zelo rada lepo oblečena ter da si z veseljem obujem pete in kakšno fino oblekco. No, to poletje bom mogla dati na stran svojo nečimrnost in s seboj vzeti bolj praktične in športne stvari. V zadnjih nekaj mesecih sem se tako odrekala novim torbicam in sandalom in si raje kupila kakšne nore Allstarke in jopice. Ker, če pa ne bom fancy oblečena, bom pa vsaj odštekano! Always in style! ;-) 

Kratek seznam stvari, ki gredo z menoj:

- trenirke in športna oblačila na 101 način

- pohodni čevlji (še dobro da imava z mami isto številko noge, tako da si lahko sposodim njene)

- vetrovka

- dežni plašč

- dežni škornji

- spalna vreča

- srednje velik pohodniški nahrbtnik

- naravno prišlo proti komarjem in klopom Zeliščnega posestva Cvetka (pričakujem naval komarjev, saj bom v gozdu in ob jezeru, ne želim pa nase špricati celo poletje strupov, zato sem raje investirala par evrov več v naravna pršila, ki so se do sedaj izkazala za odlična) 

- osnovno kozmetiko in Wattermans šampon ter balzam za hitrejšo rast las (uporabljam ga že 2 meseca in sta izdelka resnično vredna svojega denarja)

- OGROMNO kreme za sončenje - čisto vsak dan si zjutraj obraz namažem s kremo za sončenje faktorja 30, ker sem drugače takoj pegasta in opečena 

- tablični računalnik (kljub temu, da ga bom uporabljala le ob prostih dnevih, brez zanj ne preživim. Nanj si bom naložila različne knjige, saj sem velik knjižni molj)

- Ipod (to je moja zadnja investicija, saj ima moj telefon premalo spomina, brez glasbe pa mi preprosto živeti ni :-))

- dodatna jajca oz. jajčnike, saj je to moje prvo takšno daljše potovanje in bom zagotovo potrebovala veliko poguma.

Zelo se veselim tega poletja, ampak priznam, da imam že 2 tedna konkreten "Reise fiber", kar je v kombinaciji s stresom selitve iz Maribora na Ptuj in tremi (!!!) izpiti, ki jih imam še ta teden, ubitačno. Kljub vsemu smo ljudje močni, in kjer je motivacija, tam je tudi pot (in dosti popite kave)! 

Zdaj pa držite pesti, da naredim izpite, preživim 10 urni let in da ne bom malica nekemu ameriškemu medvedu! 

Se tipkamo iz ZDA,

*več informacij o poletnem delu v tujini: STA potovanja