Poroka na drugem koncu sveta

V Rusiji sem imela kar nekaj časa cimro, mlado zdravnico Zhansayo iz Kazakhstana. Kljub različnim kulturam in pogledom na svet, sva se takoj ujeli. Zhansaya je bila punca, s katero sem mesec in pol preživela skoraj vsako minuto dneva. Skupaj sva kuhali, hodili v trgovino in se potepali po Moskvi. Enkrat sva celo šle žurat, ampak o tem morda kdaj drugič... :-)

V poletju 2017 je moje življenje bilo precej stresno. Po vrnitvi iz Erasmusa sem morala nadomestiti veliko seminarjev in klinične prakse. Želela sem študij redno nadaljevati, zato je moje poletje izgledalo nekako takole: za dobro jutro 8 ur klinične prakse na pediatriji, nato učenje, spanje i jovo na novo. Poleg tega pa tudi moje stanje v denarnici ni bilo najbolj rožnato, zato sem še tisto malo prostega časa izkoristila za opravljanje promocij. O dopustu nisem niti razmišljala, saj zanj nisem imela ne časa in ne denarja, pa tudi ne nikogar s komer bi lahko šla skupaj.

V Avgustu sem dobila ne pričakovani klic iz Kazakhstana - moja prijateljica Zhansaya se bo konec oktobra poročila in jaz sem bila vabljena na poroko, in ne samo to - imela sem čast, da postanem njena priča! Hitro sem preverila stanje na računu in lete v Kazakhstan ter si kar takoj rezervirala letalsko karto. Imela sem srečo, saj je Wizzair ravno takrat odprl novo linijo Budimpešta - Astan. a, tako da sem povratno karto s prtljago dobila za 200€. Skoraj zastonj, glede na to, da je Kazakhstan precej daleč. Juhu, gremo na dopust!

Zhansaya je iz Almaty-ja, drugega največjega mesta v Kazakhstanu, znanega tudi pod imenom "mesto jabolk". V Kazahščini pomeni "alma" jabolko, samo območje pa je znano po nasadih jablan.
V Almaty sem prispela z letalom iz Astane, saj je to časovno najbolj ugodna opcija.

Ko sem prispela v Almaty sem izvedela, da bo poroka potekala v majhen mestu Taldykorgan, do katerega potrebujemo skoraj 3 ure z avtom. Poroka ni bila na dan mojega prihoda v mesto jabolk, ampak tri dni zatem, tako, da sem si lahko ogledala mesto in njegovo okolico.

Poročna delegacija ob prihodu v Taldykorgan

V Kazakhstanu imajo navado, da poroko praznujejo 2 krat. Ljudje so še večji žurerji kot mi!  Zhansaya je tako že imela eno "poroko" avgusta, ki je bila bolj tradicionalne narave, ta sedaj pa je bila bolj po stilu ameriških oziroma zahodnih porok. Poleg tega, da dvakrat praznujejo, so poroke pri njih vedno zelo, zelo, ZELO razkošne. Kolikor sem spoznala, je za starša v Kazakhstanu največji uspeh, če se njihov otrok poroči, zato se za takšne dogodke špara celo življenje. Toliko, da veste, mi ljudje tam niso želeli, da naj uspešno končam študij ali karkoli podobnega kar bi slišala pri nas, ampak da se naj čimprej poročim! Iz njihovih ust v božja ušesa. :-)
Kakorkoli, "druga" poroka se je pričela komaj ob 7 zvečer. Popoldan pred pričetkom sva izkoristili za make up in frizuro ter za poročno slikanje.

Hiter komentar: V času fotografiranja je bilo zunaj približno 8*C, tako, da morem reči, da sem kar dobro skrivala dejstvo, da me je zeblo ko pesa. :-) 

Kot sem že omenila, so pri njih poroke zelo razkošne, celo ekstravagantne. To potrjuje dejstvo, da smo se po mestu vozili z veliko limuzino.. Tudi naš prihod v dvorano, kjer se je poroka odvijala je bil z limuzino. Ne hecam se, dejansko je bila dvorana tako velika, da so odprli ogromna vrata, nato pa se je limuzina zapeljala na sredo dvorane, kjer smo izstopili. V tistem momentu sem dejansko molila, da se slučajno ne bom kje zložila po tleh, saj je limuzina bila visoka, jaz sem imela dolgo obleko in visoke pete..lahko si predstavljate. Na srečo se je vse dobro izteklo.



Po prihodu in pozdravu vseh, nas je imam (? - poroka je bila muslimanska, ampak nisem prepričana, če je bil imam) pospremil do oboka, kjer sta si nevesta in ženin izrekla poročne zaobljube. Sledili so podpisi mladoporočencev ter naju, prič.

Mladoporočenca in priči smo bili posedeni za mizo, ki je bila na majhnem podiju, tako da smo imeli razgled na celo dvorano. Kljub temu, da bi se naj mi štirje najbolj veselili, pri njih tradicija veleva, da morata ženin in nevesta s pričama celotno poroko presedeti in gledati druge kako se zabavajo in plešejo. Prav tako, nam je bilo prepovedano piti alkohol, ampak smo se kljub vsemu nekako znašli, saj veste, vodka izgleda kot voda. :-) Med svatbo je vsak posameznik dobil v roke mikrofon in izrekel najlepše želje mladoporočencema - to je izgledalo tako, da smo mi štirje morali stati in poslušati, kar je včasih trajalo tudi po 20 minut. Poleg molitev in dobrih želja, pa so na poroki bile tudi razne tradicionalne plesalke in pevke, skratka vse skupaj je bilo kot en šov.

 Še celo jaz sem sodelovala v eni izmed iger, kjer smo mogli plesat znane plese. Jaz sem improvizirala tradicionalen gruzijski ples. 

Poroka je trajala nekje do dveh zjutraj, smo pa si proti koncu tudi mi malo privoščili in zaplesali.. Ta večer je bil res nekaj izjemnega, ljudje so me sprejeli kot svojo, čeprav je moja ruščina zelo boga, njihova angleščina pa skoraj non ekzistna. Dobila sem tudi ponudbo za roko, ampak sem jo nato tudi vljudno zavrnila, ker nekako ga ni čez lepo Slovenijo. :-) 

Mi paše vlečka, ne? :-) 

Do naslednjič,